Prvi januarski popraznični dnevi so zaznamovali izid dvojne številke revije EDUCA.
Na 100 straneh smo objavili kar 18 strokovnih prispevkov, ki jih je glavni urednik revije dr. Martin Kramar pospremil z naslednjimi besedami:
Za človeka gre*
V več prispevkih pričujoče številke naše revije je pozornost namenjena medsebojnim odnosom učiteljev in učencev, učencev v oddelku med seboj, vzgojiteljic do otrok in med otroki samimi v vrtcu. Avtorji prispevkov ta obsežen, zapleten in pomemben pojav osvetljujejo z različnih vidikov in iz različnih razlogov. V tej številki so prispevki, ki obravnavajo klimo v šoli ali v njih avtorice (dr. K. D. Protner in K. Peterlin) obravnavajo vprašanja oziroma pojave, ki so s klimo močno povezani oziroma jo tvorijo ali nanjo močno vplivajo.
Klima v šoli (in razredu, oddelku) je značilno psiho-socialno stanje, ki ga neposredno ustvarjajo vsi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa v šoli in vrtcu, posredno pa tudi drugi subjekti v šoli/vrtcu oziroma v neposrednem življenjskem okolju otrok izven šole. Vzdušje ali klima v razredu, oddelku, šoli, vrtcu je veliko več kot le trenutno razpoloženje učiteljev in učencev. Dejansko je to mnogo globlji pojav, kot se sicer manifestira na neposredni zaznavni ravni. Zasnovan je že v strokovnih in družbenih temeljih in usmeritvah vzgojno-izobraževalne prakse, začrtan v konceptualnih osnovah, okvirih in usmeritvah, uresničuje pa se v vsakdanjih medosebnih in delovnih odnosih vzgojno-izobraževalnega procesa. Gre za to, kako pojmujemo vlogo in položaj učencev v vzgojno-izobraževalnem procesu, kako učence sprejemamo z vsemi njihovimi individualnimi značilnostmi in lastnostmi, v kolikšni meri in kako te raznolike drugačnosti otrok in učencev upoštevamo, razvijamo in jim pomagamo tudi k uresničevanju in uveljavljanju.
Razvijanje in ohranjanje ustrezne klime v šoli je zelo zapleteno, dolgotrajno in predvsem zahtevno. Tudi zaradi vrednotno (etično, moralno) vse šibkejše vrednotne osnove, interesno vse bolj konfliktne in vprašljive usmerjenosti naše družbe. Tudi zaradi okrnjenega in poenostavljenega pojmovanja človekovih pravic, ko posamezniki vse prepogosto gledajo in upoštevajo le en pol, to je pravice, pozabljajo pa ali vede zanemarjajo, da se pravice močno prepletajo z dolžnostmi. Pri tem ne gre za avtoritarnost dolžnosti nad pravicami, temveč za medsebojno vzročno-posledično povezanost obojega v celovit sklenjen pojav. Vse to močno vpliva tudi na življenje in delo šole, tudi na klimo, vendar kljub temu klimo v šoli ustvarjajo predvsem učitelji in učenci, drugi strokovni in drugi zaposleni v šoli, v razredih oziroma oddelkih pa neposredni ustvarjalci in izvajalci vzgojno-izobraževalnega procesa, to so učitelji in učenci. Klima v širšem, splošnejšem okviru šole in v ožjem okviru, v razredu/oddelku predstavlja sklenjen pojav, ki nastaja na globalni (šolski) in neposredni delovni ravni, to je v razredih in oddelkih, kjer jo učenci gotovo doživljajo mnogo intenzivneje in veliko bolj neposredno kot na ravni (ali v širšem okviru) šole. Za razvoj pozitivne, ugodne klime pa je nujna usklajenost, »uglašenost«, enotnost delovanja na šolski in razredni ravni.
Klima v šoli izraža značilnosti, kakovost odnosov med subjekti vzgojo-izobraževalnega procesa v okviru šole in posameznih razredov oziroma oddelkov. To je kompleksen, zapleten in fleksibilen pojav, v katerem se prepleta več značilnosti. Med bistvenimi so:
– upoštevanje učencev kot bistvenih soustvarjalcev in uresničevalcev vzgojno-izobraževalnega procesa,
– razvojni optimizem, medsebojno zaupanje, učiteljeva empatija, vedrost,
– sprejemanje, spoštovanje drugačnosti in uresničevaje, razvijanje in uveljavljanje individualnosti učencev,
– strpnost do drugačnosti in ne stigmatiziranje učencev,
– individualna in skupna odgovornost,
– urejeni in pregledni medsebojni odnosi,
– dogovarjanje med učitelji, učitelji in učenci in med učenci,
– pravičnost do vsakega in vseh,
– nenehna skrb učiteljev za vsakega in vse učence,
– prepričanost v uspeh in afirmacija uspeha učencev,
– vedrina in človeška bližina v medsebojnih odnosih.
Skratka, v razvijanju pozitivne klime v razredu, oddelku, šoli morata biti v središču učenec in učitelj: sočloveka, sodelavca v različnih vlogah, a z enotnim namenom – s skupno hojo k človeku, za človekom.
Želim vam zanimivo branje in uspešno hojo k človeku, za človekom! Pa uspešno, srečno novo leto!
Glavni urednik dr. Martin Kramar
*nekaj najzanimivejših člankov iz revije si lahko ogledate v rubriki AKTUALNA ŠTEVILKA REVIJE EDUCA
